Erazmus+ KAKO SKRBIJO ZA RAZVOJ KADROVSKE STROKE V AVSTRIJI

Tatjana Lozar in Vanda Pečjak sta obiskali avstrijski center za produktivnost in učinkovitost ÖPWZ. V tem intervjuju z nami delita izkušnjo njunega obiska na Dunaju. Tatjano Lozar so zanimala strateška vprašanja iz dejavnosti HRM in delovno pravo. Vando Pečjak so zanimale tematike: organizacija in delovanje avstrijske kadrovske zveze, vpliv na razvoj kadrovske stroke v Avstriji ter vloga zveze pri razvoju kadrovskih strokovnjakov začetnikov.

skz
Tatjana in Vanda, prek Erasmus+ programa sta obiskali avstrijski center za produktivnost in učinkovitost ÖPWZ. Po imenu sodeč ne gre za klasično kadrovsko društvo. Kaj so pravzaprav njihove glavne storitve?
Avstrijska kadrovska zveza se imenuje HR Forum in deluje pod okriljem OPWZ, ki ga je ustanovila avstrijska gospodarska zbornica pred več kot 60 leti. OPWZ je neprofitna organizacija, ki organizira izobraževanja za vsa poslovna področja. HR Forum ne deluje kot društvo, ampak je povezovalna oblika, v katero se včlanjujejo podjetja iz Avstrije. Trenutno združuje 260 podjetij, ki plačujejo letno članarino od 410 Evrov naprej, odvisno od velikosti podjetja. HR Forum, ki ga operativno vodi izvršni sekretar, omogoča udeležbo na različnih posvetovalnih dogodkih, okroglih mizah in konferencah za HR strokovnjake iz podjetij članic, za študente kadrovskih smeri in kadrovike začetnike, omogoča tudi manjši 7 % popust pri letni konferenci. HR Forum svoje člane tudi redno obvešča preko spleta, e-pošte in e-časopisa, 2 krat letno pa v sodelovanju z medijskim partnerjem izide revija, kjer so objavljeni strokovni članki.

 Slika 1 : Vhod v center

Kako je zgledal vajin urnik na Dunaju?

Tatjana:

Podoben je bil običajnem delavniku v Sloveniji, vsak dan ob 7.30 obisk centra z obvezno jutranjo kavico in pogovorom o planiranih aktivnostih za ta dan, potem pa na delo. Prvi dan je mentor g. Armand Kaly.-Nagy predstavil delovanje centra in HR Foruma, program dela, svoje ključne sodelavce. Sodelavci in mentor seveda niso imeli časa samo za naju, zato sva preštudirali dokumente : pravila HR Foruma, programe s kadrovskega področja, program kadrovske akademije, avstrijske HR standarde. Vsak dan smo z mentorjem pregledali odprta vprašanja, ki smo jih na OPWZ poslali vnaprej. Po t. i. službi sva hiteli obiskati različne zanimivosti, povezane z bogato zgodovino Dunaja ali z njihovo bogato kulturno dediščino. V bližini sedeža OPWZ je univerza, kjer je tudi knjižnica in bogata knjigarna za nakup strokovne literature.

skz1

Slika 2 : Pogovor z mentorjem

Velik del vajine mobilnosti je bil namenjen preučevanju kadrovskih standardov v Avstriji. Katere so podobnosti in razlike s slovenskimi?skz4

Vanda:

Izdelava HR standardov je v Avstriji potekala na podoben način kot v Sloveniji. Nosilec te aktivnosti je bil HR Forum, v delovni skupini pa so sodelovali priznani HR strokovnjaki iz prakse, akademiki in raziskovalci. Glavni cilj standardov je postavitev ključnih kompetenc za uspešno delo na kadrovskem področju, kar je vodilo za izbor in razvoj kadrovskih strokovnjakov, osnova za oblikovanje programov izobraževanja in usposabljanja za kadrovsko področje. Avstrijski standardi so izdelani za profil kadrovskega strokovnjaka generalista in imajo 10 kompetenc. Slovenija ima 8 kompetenc za 2 ravni: HR manager in kadrovski strokovnjak.

 Slika 3 : Vanda s knjižico Avstrijski HR standardi

Kompetence avstrijskih HR standardov :

  • Strateški HRM
  • Planiranje kadra
  • Selekcija in izbor kadrov
  • Razvoj kadrov in izobraževanje
  • Planiranje in spremljanje učinkovitosti
  • Motivacija in nagrajevanje
  • Delovno pravo in kolektivna pogajanja
  • Kadrovska administracija in obračun plač
  • Kadrovski kontroling in informacijski sistem
  • Kadrovska funkcija v mednarodnem okolju

Za certificiranje v Avstriji ni posebnega interesa, ne na strani stroke, ne na strani delodajalcev. Certifikati izobraževalnih programov in kadrovske akademije OPWZ so priznani in imajo visoko veljavo med udeleženci teh izobraževanj in so priznani tudi s strani podjetij, kjer se pridobljeno znanje uporablja.

V avstrijskem združenju se med drugim ukvarjajo tudi z mladimi kadroviki, da jih čim bolj uspešno vpeljejo v prakso. Na kakšen način pristopajo k mladim kadrovikom in na kakšen način se ukvarjajo z njimi?

Mladi kadroviki niso prepuščeni samim sebi, če le utrdijo svojo vez s centralo ali s kakšno skupino, ki se ukvarja z specifičnimi vprašanji kot so plače, delovno pravo itd. Tudi študentje so lahko brezplačno v centru in sodelujejo v različnih skupinah, izobraževanj pa se ne morejo udeležiti brezplačno.

Vanda: Mlade strokovnjake in študente s kadrovskega področja sistematično privabljajo na različne dogodke v okviru HR Foruma. Predloge posredujejo podjetja – članice HR Foruma, udeleženci različnih izobraževanj, profesorji. Mladi imajo priložnost sodelovati na tematskih srečanjih z izkušenimi kadrovskimi managarji. Na teh dogodkih se obdelujejo posamezni praktični problemi tako, da vsaka skupina mladih in študentov dobi svojega mentorja – izkušenega HR managerja. Pripravijo predlog rešitve in jo predstavijo vsem udeležencem. V diskusiji tako dobijo potrditev svojih predlogov ali pa se naučijo novih pristopov. Mladi strokovnjaki lahko sodelujejo na teh dogodkih 2 leti brezplačno, potem pa plačajo manjšo letno članarino. Po določenem obdobju HR Forum povabi podjetje, da pristopi v redno članstvo.

Na Dunaju sta se udeležili delavnice »Consulting know-how for HR managers«. Kakšna je bila vsebina te delavnice?

skz5

Slika 4 : Delavnica Consulting know how for HR managers

Tatjana:

Delavnica se je ukvarjala z vprašanjem biti svetovalec ali spremljevalec vodstvu. Odgovori so se navezali na različne profile vodenja in seveda sobivanja z različnimi profili, kako komunicirati z njimi, kaj pripraviti za boljšo prepoznavnost.

 

Katera glavna sporočila iz delavnice lahko preneseta slovenskim kadrovikom?

Vanda:

Z delavnice sem potegnila rdečo nit predvsem v pomembnosti vloge, ki jo ima kadrovski strokovnjak ali manager kot svetovalec zaposlenemu, vodstvu podjetja ali kot udeleženec pogajanj s predstavniki zaposlenih. Ker svetovanje poteka na pogovorih je pomembno:

  • Dobra priprava na pogovor – tematika oz. problem, poslovno in kulturno okolje, podatki o podjetju oz. osebi, primeren prostor
  • Korekten pogovorni jezik, intenzivno poslušanje, postavljanje kreativnih vprašanj
  • Spoštovanje sogovornika oz. skupine
  • Pregled dejstev in uskladitev cilja pogovora
  • Dobro opazovanje
  • Obvladovanje premočnih čustev, zlasti pri konfliktnih situacijah
  • Spodbujanje za predloge skupnih rešitev
  • Obvladovanje časa

Sama sem pogrešala več pozornosti na temo motivacije za delo in kako razvijati boljši odnos med generacijami.

Tatjana:

Mene je presenetilo, da delavnica ni bolj zajela dejanske vlogo kadrovika oz. kadrovske službe nasproti vodstva, pričakovala sem pregled vseh vidikov dela kadrovske službe.

Odgovori pa so se gibali v smeri svetovanja oz. celo pogleda od zunaj, če nastopaš kot svetovalec, česa ne smeš spregledati glede na stil vodenja, torej zelo konkretni odgovori. Zakaj tako? Kar precej kadrovskih služb nastopa kot zunanja služba in je zato primeren odnos zelo pomemben. V vsakem primeru pa je bilo izpostavljeno, da se je treba izogibati nesporazumom in jih takoj razčistiti, če ne razumeš bistva. Tega se je treba lotiti s širšega vidika, s podvprašanji vodstvu, da se razčisti, kaj vodstvo želi. V primeru, da njihove želje niso dobre za razvoj neke kadrovske funkcije, jim je treba zadeve večkrat pojasniti, zakaj so drugi pogledi na temo boljši.

Se obeta še kakšno prihodnje sodelovanje z ÖPWZ?

Vanda:

V pogovoru z mentorjem, izvršnim sekretarjem HR Foruma, smo spregovorili tudi o skupnih odprtih vprašanjih kadrovskih zvez v odnosu do evropske in svetovne povezave. To zadeva vprašanje nujnosti ali potrebnosti HR standardov na ravni Evrope oz. globalno, kako poenostaviti proces certificiranja, organizacija skupnih dogodkov na širši regionalni ravni. Glede na to, da se Slovenska kadrovska zveza resno zanima za organizacijo evropskega kadrovskega kongresa v l. 2019, nam je pomoč pri tem ponudila tudi Avstrija.

Intervju je pripravila Blanka Tacer, koordinatorka Erasmus+ projekta.